V Avstro-Ogrski
Metliški rojak Ivan Navratil prvič omenja domače godce
že v letu 1829, ki so igrali v pustnem sprevodu. Isti
avtor omenja godce in turško muziko še dvakrat: ko
so leta 1847 v Metliki dobili nove zvonove in naslednje
leto, ko je avstrijski cesar Ferdinand I. dal narodom
novo ustavo in je "turška muzika po mestu svirala".
Prvi podatek o pravi godbi zasledimo v poročilu Janeza
Mullerja,ki piše, da so leta 1850 Metličani s pomočjo
domačega župnika Vincenca Vovka ustanovili godbo. Prvi
kapelnik je bil Lavoslav Colnar, ki je bil svoj čas
podkapelnik pri domačem pešpolku v Ljubljani. V letu
1853 je godba sodelovala na Suhorju, ko so vzidovali
temeljni kamen za novo cerkev, potem pa do leta 1859
ni nobenih podatkov. Tega leta je metliško mestno godbo
prevzel nov kapelnik, nadučitelj Vincenc Šturm. Zbral
je nekaj domačih fantov in jih pričel učiti igranja.
V tem času so znana tudi imena godbenikov. Več podatkov
o metliški godbi najdemo v občinskem arhivu, ki je
ohranjen od leta 1869 dalje. Tisti čas je bila godba
neke vrste občinska ustanova. Županstvo je imenovalo
godbeni komite ozoroma ravnateljstvo in skromno plačevalo
kapelnika, včasih pa tudi godbenike. Vendar težav pri
godbi ni manjkalo. Leta1875 sta mestni občinski svet
in mestni gospodarski odbor že sklepala o tem, da bi
godbo razpustili. Na srečo je takrat prišel v Metliko
krojaški mojster Franc Golob,ki je za 15 goldinarjev
mesečne plače prevzel vodstvo godbe in je rešil pred
razpadom. Golob je s pogostimi vajami in rednimi nagradami
dosegel kar lepe uspehe. Godba je nastopala ob vseh
državnih in cerkvenih svečanostih, na prireditvah narodne
čitalnice in nemškega pogovornega društva,pri nastopoih
gasilcev, na promenadnih koncertih, pustnih in drugih
zabavah, na godovih, pogrebih, odhodih k vojakom,..
Leta 1879 se je Golob odpovedal kapelniški službi in
namesto sebe predlagal godbenemu ravnateljstvu Karla
Kresala, prvega igralca krilnega roga pri novomeški
godbi. Kresal je službo sprejel, saj so mu obljubili
20 goldinarjev mesečne plače in stanovanje v stari
šoli. Godbo, ki je takrat štela od 8 do 11 mož, ,je
vodil naslednjih 11 let. Proti koncu njegovega vodstva
je prišlo do nesoglasij z godbenim ravnateljstvom,
zato je Kresal službo odpovedal in odšel v Ameriko.
Za nekaj mesecev je godbo vodil prejšnji kapelnik Golob,
potem pa se je na razpis prijavil v maju 1890 dotedanji
novomeški kapelnik Franc Langer, ki je zahteval 25
goldinarjev plače in stanovanje. Ker ni bilo druge
izbire so ga sprejeli. Vendar je Langer delal pri godbi
le pet mesecev, saj je septembra 1890 službo kapelnika
odpovedal in odšel na Reko. Vodstvo je spet prevzel
Franc Golob. Od starih muzikov sta ostala le dva: Janez
Škof in Ignac Okorn, zato se je moral kapelnik opreti
na mlade moči. Takrat je godba štela od 8 do 13 članov.
Leta 1892 so dobili nove uniforme, katerih stroške
so nosili podporni člani in Prva dolenjska posojilnica.
Kapelnik Golob je spretno vodil godbo celih 18 let,
potem pa je zaradi nesoglasij med njim in godbenim
odborom odstopil. Vodstvo je nato v juniju 1908 prevzel
stari muzikant Janez Škof. Januarja 1910 je v Metliki
nastopil službo davčnega izterjevalca Jože Finžgar,
doma iz Brezij na Gorenjskem. Bil je izvrsten klarinetist
in Godbeno ravnateljstvo mu je ponudilo kapelniško
mesto, ki ga je tudi sprejel. Na žalost je Finžgar
poleti 1912 odšel v Ljubljano in je tako godbo spet
prevzel Janez Škof. Proti koncu leta 1913 je godba
spet začela pešati, zato se je večina muzikantov odločila,
da se godba naslednje leto razide. Na poslovilnem večeru
je stari zaslužni kapelnik Franc Golob znova prevzel
kapelniško mesto, koncert je uspel in številni meščani
so z denarjem pripomogli, da so kupili manjkajoče inštrumente
da se je godba spet postavila na noge. Maja 1914 je
godba sodelovala pri otvoritvi belokranjske železnice,
že čez dva meseca pa je izbruhnila 1. svetovna vojna
in 27. julija je metliška godba izpred mestne hiše
pospremila okoli 200 rezervistov, ki so odšli na fronto.
Med njimi je odšlo tudi deset godbenikov, tako da so
doma ostali le trije. V vojnih letih je znan le en
nastop in sicer avgusta 1916, ko so godbeniki priredili
koncert v korist Rdečega križa. Tedaj so bili godbeniki-vojaki
na "žetvenem dopustu", pomagalo pa jim je
še pet čeških črnovojnikov, ki so bili v Metliki. Godba
je igrala tudi 28. oktobra 1918, ko je bil razglašen
konec vojne.
V STARI JUGOSLAVIJI
Po prvi svetovni vojni metliška godba kar ni mogla
zaživeti. Inštrumenti so bili izrabljeni in pokvarjeni,
notni materijal dotrajan, uniforme ponošene oziroma
predelane. Tudi godbenikov je bilo malo. Kapelnik je
bil domačin Janez Škof. Nastopati so začeli 1919 na
vuzemsko nedeljo, na Florjanovo in na novi državni
praznik 1.decembra. Proti koncu leta 1921 je prišel
v Metliko železniški uradnik Josip Podbregar, zelo
nadarjen muzik in komponist, ki je prevzel vodstvo
metliške godbe. Z novim kapelnikom je godba veliko
pridobila. Na žalost pa je Podbregar čez dve leti zapustil
Metliko, nakar je nekdanji godbenik in kapelnik Janez
Škof še četrtič prevzel godbo do leta 1926. Jeseni
tega leta je postal kapelnik Ivan Drobnič, vodja zemljiške
knjige v Metliki. Godba je štela takrat 11 članov.
Novi kapelnik je začel delati z mladimi, hkrati je
godbo tudi organizacijsko in finančno postavil na trdnejšo
podlago. Leta 1927 je godba štela 21 starejših in mlajših
godbenikov, lete1936 pa 25. V tem času so igrali zelo
obsežen glasbeni repertoar. Nastopali so po vsej Beli
krajini, na bližnjem Hrvaškem, pa tudi na gasilskih
zletih in kongresih v Novem mestu, Ljubljani in Karlovcu.
Sodelovali so pri vseh manifestacijah telovadnega društva
Sokol in Orel, na veselicah čajankah, na pustni torek,
vuzemski(velikonočni) ponedeljek, itd... 2.februarja
1941 so v Sokolskem domu pripravili koncert pri pogrnjenih
mizah, kar jim je navrglo lep dobiček. To je bil, razen
sodelovanja pri pustovanju, zadnji nastop metliške
godbe pred drugo svetovno vojno. Po kapitulaciji Jugoslavije
so Metliko zasedli Italijani in zahtevali, da godba
spremlja njihove vojaške in politične manifestacije.
Nekajkrat so nastopili na proslavah italijanske vojske,
potem pa se je godba konec leta 1941 razšla. Večina
godbenikov je takrat sodelovala z Osvobodilno fronto,
več jih je odšlo v partizane. Po italijanski kapitulaciji
so godbeniki začeli spet vaditi, tako da so nastopili
že septembra 1943 na Božakovem in v Bočki pri Metliki.
Čez zimo godba ni delovala, aprila 1944 je bilo devet
Metličanov dodeljenih v godbo Glavnega štaba NOV in
POS, katero je vodil znani skladatelj Bojan Adamič
in kasneje Drago Lorbek.
V SFRJ
Po vojni so vrnili godbi izposojene inštrumente, ki
pa so bili v glavnem pokvarjeni oziroma izrabljeni,
nekaj se jih je tudi izgubilo. Čeprav metliški godbeniki
sprva niso bili voljni igrati, so na prigovarjanje
domačinov in nove oblasti le pričeli razmišljati, da
bi godbo obnovili. Tako je kapelnik Drobnič v aprilu
1946 spravil skupaj peščico starih godbenikov, potem
ko je član godbe Mirko Trampuš popravil nekaj inštrumentov.
Prvič so nastopili 26.aprila zvečer ob kresu na Veselici.
Prva leta po vojni so delovali v zelo težkih razmerah,
saj so bili brez primernih inštrumentov, uniform, muzikalij
in brez denarnih sredstev. Ker je bil stari kapelnik
Drobnič prezaposlen s poklicnim delom v zemljiški knjigi
,je naraščajnike učil Silvo Mihelčič. Ta je tudi aprila
1947, ko je Drobnič za stalno odložil taktirko, prevzel
kapelniško mesto. Leta1951 je godba nabavila osemnajst
rabljenih glasbil od razpadle godbe v bližini Ilirske
Bistrice. Godba je nastopala na raznih proslavah, otvoritvah
in praznikih. Ves čas so delovanje pestile finančne
težave. Do leta 1959 so bili brez enotnih uniform.
Do novih so prišli tega leta s podporo občine , Kmetijske
zadruge, Splošnega trgovskega podjetja in tovarne Novoteks.
Vsa leta po vojni je bila mestna godba le odsek metliškega
prosvetnega društva, leta 1960 pa je imela svoj občni
zbor. Takrat je štela 24 članov. Godbeniki so v tem
letu naredili načrt za proslavo 110-letnice jeseni;
na žalost pa je takrat prišlo do nesoglasij in nesporazumov
med godbeniki, kar je pripeljalo do tega, da so kapelnik
in trije člani izstopili iz godbe. Preostaligodbeniki
so izmed sebe izbrali 23-letnega Ivana Jerino, ki je
naslednje leto prevzel vodstvo godbe. Novi kapelnik
je začel z učenjem mladih glasbenikov, tako da je godba
šele leta 1965 pripravila svoj celovečerni koncert.
S povečanim številom godbenikov so leta 1969 dobili
31 novih inštrumentov znamke Lignatone in 25 novih
stojal, za katere so denar prispevali občina in delovne
organizacije.
Leta 1970 je godba praznovala 120-letnico.
Z novimi inštrumenti in uniformami, ki jih je priskrbela
tovarna Beti. Občina pa se je obvezala, da bo adaptirala
staro šolo, kjer so imeli godbeniki svoje prostore.
Ta obljuba se je zavlekla do leta 1973. Ob praznovanju
je bila 12. junija odprta razstava o 120-letnem delovanju
godbe, 14. junija je bil slavnostni koncert na grajskem
dvorišču. 19 godbenikov je prejelo republiške Gallusove
značke za dolgoletno delovanje pri domači godbi. Slavje
je doseglo višek 15.junija, ko so se v Metliki zbrale
povabljene godbe iz Brežic, Črnomlja, Duge Rese, Kočevja,
Domžal, Trbovelj, Vevč in Mengša. Parada je potekala
od Pungarta do Trga sobode, kjer je bila proslava in
nato na veselični prostor pred Vinsko kletjo. Ob 120-letnici
je godba štela 32 članov. V naslednjih letih je godba
igrala na vseh pomembnejših prireditvah v občini in
bližnji okolici. Leta 1971je godba prvič nastopila
v Italiji v pobrateni občini Ronke (Ronchi) , kjer
so priredili več koncertov. Tega leta so pripravili
tudi prijateljsko srečanje godbenikov iz Vevč, Trebnjega
in Metlike. Naslednje leto se je začela obnova godbenih
prostorov, zato se je godba preselila za nekaj časa
v grajske prostore. V tem letu so navezali stike z
godbo iz Ingersheima v Nemčiji, v kateri je igral domač
godbenik Ivan Kapušin. Avgusta so gostje prispeli v
Metliko, kjer sta godbi uprizorili skupen koncert in
imeli piknik na Vinomerju. Septembra je godba skupaj
s folklorno skupino obiskala pobrateno občino Wagna
na avstrijskem Štajerskem. V letu 1973 je godba priredila
v kulturnem domu veseli večer s koncertom in zabavo.
Tega leta so se po treh letih gostovanja v gradu preselili
nazaj v obnovljene prostore Stare šole. Leta 1975 so
godbeniki pripravili slavnosten koncert ob 125-letnici,
julija pa so gostovali pri godbi iz Kleiningersheima
v Nemčiji in septembra na 75-letnici vevške godbe v
Ljubljani. Vsa naslednja leta so prirejali veseli večer
v starem kulturnem domu, ki se je začel s koncertom,
nakar je sledila zabava s tombolo in plesom. Leta 1976
je ljubljanska televizija posnela oddajo Iz vsakega
jutra raste nov dan, v kateri so pokazali amatersko
kulturno dejavnost v Metliki. Godbeniki so zaigrali
tri skladbe na grajskem vrtu. Naslednje leto je godba
sodelovala na tekmovanju godb v Dolenjskih Toplicah
in v Sinju na znameniti alki. Pričeli so tudi z nakupom
novih inštrumentov znamke Yamaha za bližajočo se 130-letnico.
Tega leta je bil v Metliki ustanovljen oddelek glasbene
šole Marjan Kozina iz Novega mesta in sicer za pihala
in trobila. Pouk v oddelku je prevzel kapelnik Ivan
Jerina, ki je dotlej že 17 let vodil godbo. Leto 1978
je znano po tem, da se je v godbo vključila prva godbenica,
12-letna Andreja Ivanetič. Godba je tudi prvič nastopila
na srečanju dolenjskih in belokranjskih godb v Straži
pri Novem mestu. Avgusta pa so igrali v Ronkah ob 10-letnici
pobratenja občin. Leta 1980 je godba, ki je takrat
štela 47 članov, praznovala 130-letnico. Pred tem so
godbeniki dobili nove inštrumente in uniforme, kar
je bil za tiste čase velik zalogaj. Finančno so godbo
podprli občina in delovne organizacije iz Metlike.
5. julija so godbeniki pripravili svečan koncert, na
katerem so zaslužni člani prejeli Gallusove značke.
Naslednji dan je bila po mestu velika parada, v kateri
so sodelovali: Bobnarska skupina Artiče in godbe iz
Gorij, Kočevja, Hrastnika, Črnomlja, Duge Rese, Kapel,
Krškega, Straže in Trebnjega. Popoldne je bila revija
godb in prijateljsko srečanje pri gasilskem domu. Po
tem jubileju je delo v godbi spet začelo pešati, nekaj
godbenikov je izstopilo, prišlo je spet do nesoglasij
s kapelnikom. Leta 1983 je odstopil z mesta kapelnika
Ivan Jerina, vodenje orkestra pa je prevzel član godbe
Stane Križ. Novi odbor, kapelnik in s tem cel orkester
je znova zagnano začel delati. Posodobili so glasbeni
repertoar, ki je ustrezal mlajši generaciji. Leta1984
je bila godba na obisku pri godbi v Imotskem v Dalmaciji,
leta1987 pa so že drugič gostovali v Nemčiji. Godba
je igrala na poletih v Planici in vsako leto meseca
maja na Vinski vigredi v Metliki. V začetku leta 1989
je kapelnik Stane Križ odstopil, zaradi slabega dela
večine članov in slabega sodelovanja z glasbeno šolo.
Upravni odbor je sklenil, da mesto kapelnika zopet
prevzame Ivan Jerina,saj se je naglo bližala proslava
ob 140-letnici. S kapelnikom je bila podpisana pogodba
o honorarju in opredeljeno njegovo delo. Za obletnico
so dokupili nekaj inštrumentov in nove uniforme. 23.
junija je bil v gradu velik slavnosten koncert, 1.
julija pa parada in srečanje naslednjih godb: Kapele,
Loče, Krško, Mengeš, Imotski, Trebnje, Straža in Črnomelj.
Septembra je godba nastopila v belokranjskih narodnih
nošah na povorki folklornih skupin v italijanski Gorici,
vendar že pod novo slovensko zastavo. Zadnji nastop
v Jugoslaviji je bil na predvečer slovenske osamosvojitve,
ko so igrali na Veselici nad Metliko.
V SLOVENIJI
Po obletnici in po vojni za Slovenijo, je delo v godbi
spet zastalo. Starejši godbeniki niso prihajali redno
na vaje in igranja.
V letih 91-95 je godba igrala v
glavnem v domačem kraju in bližnji okolici, tako da
je vnema za delo minila tudi nekatere mlajše člane.
Jeseni 94 je bil sklican izreden občni zbor godbe na
pobudo takratnega župana. Po burnih razpravah je kapelnik
in del članov odstopilo in zapustilo godbo. Novo izvoljeni
odbor je začel iskati novega dirigenta. Vaje so vodili
nekateri starejši muzikanti, za proslavo ob 145-letnici,
pa je priskočil na pomoč dirigent iz Šentjerneja Sandi
Franko. Ker ni bilo moč dobiti kapelnika od drugod
in ne iz glasbene šole,je kapelniško mesto prevzel
spet član godbe Rafko Ogulin. Delo v godbi je spet
steklo, obisk vaj se je povečal in izboljšala se je
kvaliteta orkestra. Število igranj v zadnjih letih
se je zmanjšalo zlasti na pogrebih in raznih proslavah.
Godba je z novim kapelnikom gostovala leta 1997 v Imotskem
na Hrvaškem, 98 v Kleiningersheimu v Nemčiji in 99
v Wagni v Avstriji. Gostovanja in daljše turneje pritegnejo
h godbi mlade ljudi. Leta 96 je pričela godba za konec
leta organizirati tradicionalno dobrodelno prireditev
Z godbo v novo leto v športni dvorani osnovne šole.
Leta 1999 so godbeniki dobili nove uniforme spet s
pomočjo metliških firm in občine. Na tekmovanju v zabavnem
programu v Ormožu je godba prejela zlato plaketo. V
letu 2000 bo godba praznovala 150-letnico, za kar že
pripravljajo koncert in srečanje povabljenih godb konec
junija v Metliki.
(pripravil: Jože Vraničar)
|
Predsedniki godbe zadnjih 20 let
Janez Majzelj
Jože Vraničar(M)
Jože Vraničar(R)
Vekoslav Bezek
Ivan Kapušin
Albin Kotar
Bojan Flajnik
Mirko Dokl
Gregor Prevalšek
Bojan Flajnik
Toni Rus
|
